Sre 7 Apr 2021

Hitrejše okrevanje razvitih ekonomij zvišuje nervozo trgov v razvoju

V zadnjih nekaj mesecih inflacijska pričakovanja spodbujajo številne okoliščine, ki spremljajo postpandemično okrevanje.

Vse več podjetij navaja težave v dobavni verigi, ki se odražajo v zastojih proizvodnje (tudi že pred paralizo trgovske poti preko Sueza), višajo se cene pri proizvajalcih (zaradi višjih cen vhodnih surovin, materialov, transporta, logistike), zasedenost zmogljivosti v nekaterih dejavnostih se bliža limitom, kar še posebno velja za dejavnosti, ki so med pandemijo postale nadpovprečno privlačne, stopnje varčevanja gospodinjstev, katerega sproščanje bo sledilo možnostim za potrošnjo (sproščanje zaščitnih ukrepov in omejitev), ostajajo visoke, obrestne mere še kar vztrajajo pri zgodovinsko nizkih ravneh.
 
Vse to govori v prid tezi, da bi lahko obseg povpraševanja presegel obseg ponudbe, ob takšnem razpletu pa bi bile vrzeli na strani ponudbe zapolnjene, še preden bo izkoriščen potencial na strani potrošnje.

Aktiviranje inflacijskih pričakovanj je sprožilo rast zahtevanih donosnosti državnih obveznic. V ZDA lahko trenutno spremljamo kombinacijo višjih donosnosti obveznic, ki jih povzročajo spodbude in izboljšane gospodarske napovedi, in rasti vrednosti ameriškega dolarja (od začetka leta 2021, deloma tudi zaradi nizke osnove v lanskem letu). Zdi se, da so pričakovanja udeležencev na trgu glede dinamike okrevanja gospodarstva in inflacije presegla vpliv ohlapnih monetarnih ukrepov na ameriško valuto.
 
Izdatne fiskalne spodbude v ZDA, v kombinaciji s spodbudami v Evropi in na Japonskem, sicer obetajo krepitev povpraševanja in izvoza tudi na trgih v razvoju. Težava pa je, da države, ki bodo najverjetneje imele koristi od povečanega povpraševanja (Kitajska, Južna Koreja, Tajvan), niso nujno tiste države, ki so v zadnjem času beležile pospešek inflacije. Torej Brazilija, Rusija in Turčija.

Nekateri razlogi za rast inflacije na trgih v razvoju so podobni tistim na razvitih trgih, dodaten razlog pa bi lahko predstavljal odliv kapitala s trgov v razvoju, saj se privlačnost razvitih ekonomij krepi. S tem se namreč višajo možnosti depreciacije lokalnih valut.

Nekatere centralne banke na trgih v razvoju so že posegle po ukrepu zvišanja referenčne obrestne mere. V primeru Brazilije je zvišanje ustavilo depreciacijo valute in ustvarilo pogoje za nadzor inflacijskih pritiskov. V primeru Rusije je bil ukrep usmerjen predvsem v obvladovanje inflacijskih pritiskov, medtem ko rubelj, zaradi višjih cen nafte, ostaja relativno stabilen. Ranljivost se je najmočneje odrazila na primeru Turčije. Po dvigu referenčne obrestne mere, ki je krepko presegel pričakovanja na trgu in odpustitvi guvernerja je bila reakcija finančnega trga hitra in zastrašujoča. Vrednost turške lire je strmoglavila, v primerjavi z ameriškim dolarjem za 16 odstotkov, trg kapitala je izgubil 9 odstotkov vrednosti, donos 10-letne državne obveznice je začel strmo naraščati. Težav pa s tem ni konec.

Zelo verjetno bo novi guverner težil k znižanju referenčne obrestne mere, s tem bi lahko spodbudil nadaljnji odliv kapitala in depreciacijo turške lire. To pa bi ponovno zvišalo inflacijo, stroške zadolževanja in spodkopalo temelje prihodnji gospodarski rasti. Primer Turčije nam posredno razkriva, kako pomembno je ustrezno komuniciranje z udeleženci na finančnem trgu in ohranjanje njihovega zaupanja.

Medtem ko je videti, da inflacijskim pričakovanjem navkljub, centralne banke razvitih ekonomij še lahko odlašajo z odločitvijo o zvišanju referenčnih obrestnih mer (npr. FED, ECB, BOJ), je to očitno vse težje guvernerjem na trgih v razvoju. Spodbude monetarnih politik bodo morda »prisiljeni« umikati, še preden si bodo gospodarstva opomogla od prizadetosti, povzročene s pandemijo. Občutljivost na trgih v razvoju na višje referenčne obrestne mere se bi odrazila predvsem pri ekonomijah s povišanimi primanjkljaji na tekočem računu, visoko zadolženostjo, odvisnostjo od tujega (dolarskega) dolga in skromnimi deviznimi rezervami. Ne izključujemo, da bi se pri takšnem scenariju upočasnilo izvajanje nujnih reform, kar bi ne nazadnje ogrozilo zgodovinsko priložnost za preobrazbo nekaterih držav v razvoju, katerih prihodnja rast bi temeljila na trajnosti, digitalizaciji in visoki tehnologiji. Takšna rast terja sposobnost izdatnih vlaganj, ki jo omogoča nadvse ohlapno monetarno okolje.

Avtor: Roman Zidarn, Specialist s področja analitike

Objavljeno v: Svet kapitala, 7. 4. 2020

Zapri

Želim izvedeti več

V primeru, da ste mlajši od 15 let, za oddajo povpraševanja potrebujete privolitev staršev ali skrbnika.

Privolim, da lahko družba Triglav Skladi d.o.o. moje osebne podatke (ime in priimek, naslov, telefon, e-pošta) in druge podatke, zbrane preko spletnega brskalnika, zbira in uporablja za neposredno trženje, profiliranje, spremljanje obnašanja ciljnega kupca in občasno prejemanje prilagojenih sporočil po e-pošti oziroma telefonu (tudi SMS). Privolitev lahko kadarkoli prekličem. Moje podatke lahko obdelujejo samo pooblaščeni zaposleni in pogodbeni obdelovalci družbe. S potrditvijo sem seznanjen, da so podrobnejše informacije o varstvu osebnih podatkov, vključno s pravicami posameznika, dostopne v rubriki Politika zasebnosti.

Obveščanje izvaja družba Triglav Skladi d.o.o. Z vašo privolitvijo vam bomo lahko pripravili ponudbe, ki bodo prilagojene prav vašim potrebam, zahtevam in interesom oz. vašemu profilu. Na podlagi prepoznanih interesov, navad, potreb, zahtev in želja se bomo lahko posebej posvetili temu, da vam v največji možni meri ponudimo zgolj tisto, kar resnično potrebujete. Redno vas bomo lahko obveščali o vam prilagojenih ponudbah, storitvah in novostih družb Skupine Triglav, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se ukvarjajo z zavarovalniško dejavnostjo in/ali finančnimi storitvami (sem sodijo Zavarovalnica Triglav, d.d., Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Skupna pokojninska družba, d.d., Triglav Skladi, družba za upravljanje, d.o.o. – za popoln, ažuriran seznam družb prosimo obiščite spletno stran Skupine Triglav, www.triglav.eu).

Pomembno:

Seznanitvene informacije o obdelavi vaših osebnih podatkov

Družba Triglav Skladi d.o.o. vaše osebne podatke, ki jih obdeluje na podlagi vaše privolitve in za namene, ki so opredeljeni zgoraj ter natančneje opisani tukaj hrani do preklica privolitve z vaše strani.

Posameznik lahko kadarkoli začasno ali trajno prekliče svojo privolitev za obdelavo osebnih podatkov za zgoraj opredeljene namene ali ugovarja obdelavi osebnih podatkov za neposredno trženje. Posameznik lahko zahteva dostop, dopolnitev, popravek, omejitev obdelave, prenos ali izbris osebnih podatkov ali vloži ugovor zoper obdelavo osebnih podatkov, ki se obdelujejo v zvezi z njim, s pisno zahtevo, poslano na naslov: Triglav Skladi, d.o.o., Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, ali na dpo@triglavskladi.si. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica.

Posameznik ima pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu Republike Slovenije, če meni, da se njegovi osebni podatki obdelujejo v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov v družbi Triglav Skladi d.o.o. lahko kontaktirate preko elektronskega naslova: dpo@triglavskladi.si.

Za uspešno oddajo morate sprejeti privolitev. V kolikor ne želite, lahko še vedno stopite v stik z nami prek 080 10 19.

To prevent automated spam submissions leave this field empty.

Uporabnike spletnega mesta www.triglavskladi.si seznanjamo, da bomo vse podatke in informacije, pridobljene od uporabnikov, uporabljali izključno za potrebe komuniciranja z njimi v zvezi s trženjem Triglav vzajemnih skladov in ostalih tako obstoječih kot tudi novih produktov in storitev družbe Triglav Skladi. V zvezi z varstvom osebnih podatkov zagotavljamo, da bo družba za upravljanje kot upravljavec zbirke osebnih podatkov z njimi postopala v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov. S tem ko uporabnik posreduje podatke družbi Triglav Skladi s potrditvijo njihovega vnosa v izbrane kontaktne obrazce, dovoljuje, da družba navedene podatke obdeluje za zgoraj opredeljene namene v svojih zbirkah podatkov. Podatke lahko družba Triglav Skladi ali z njene strani pooblaščen pogodbeni obdelovalec podatkov obdeluje do pisnega preklica privolitve, ki ga uporabnik posreduje Družbi. Pisni preklic se lahko nanaša tudi le na posamezen namen oziroma storitev (npr. pošiljanje ponudb, anketiranje, ipd.). Uporabnik lahko družbi po elektronski pošti kadar koli sporoči, katerih vrst elektronskih sporočil oziroma vsebin na svoj e-poštni naslov ne želi več prejemati. Več na https://www.triglavskladi.si/pravno-obvestilo

Strokovni prispevki

Energetika pod pritiskom, tehnologija v razcvetu

Preberi več

Novice in napovedi iz sveta naložb v letu 2021

Ne želite nikoli več zamuditi naslednje naložbene priložnosti? Na spodnji povezavi se prijavite na naše  aktualne novice in ostanite vedno na tekočem.

Novice in napovedi iz sveta naložb v letu 2021

Tudi v letošnjem letu smo vam z veseljem na voljo, tako za nasvete
kot tudi upravljanje vaših naložb. Za podrobnejše informacije
kje lahko stopite v stik z nami kliknite na povezavo.

Uspešen začetek novega naložbenega leta vam želi Ekipa Triglav Skladi